Giro d'Italia 2011, Stage 13 - Grossglockner

presented by triptracker.net

Pa je leto spet naokoli. Spet gremo na Giro d'Italia. Že lani oktobra, ko so prireditelji dirke objavili traso za leto 2011, je padla odločitev, da bi bomo ogledali etapi na Grossglockner in naslednji dan na Zoncolan. Apartma za prenočitev smo si izbrali v kraju Koetschach-Mauthen v Ziljski dolini , nekje na pol poti med Grossglocknerjem in Zoncolanom.

Pot proti izhodišču kolesarskega vzpona na cilj etape pod Grossglocknerem iz vasi Dollach, je potekala iz Spittala naprej po dolini reke Möll. Pogled na vrhove hribov, nad katerimi so se 'napihovali' oblaki, je v gorah popoldan obetal pestre vremenske pojave.

Vzpon na cilj etape sva s Slavcem podaljšala še do tunela pod vrhom Hochtora, kjer naju je dosegla kratka snežna ploha. Po manjšem okrepčilu (radler) in krajšem počitku, sva se spustila nazaj proti dolini in naprej gor proti ploščadi pri Franz-Joseph Haus. Tam smo se srečali z najinima prijateljema, ki sta prišla peš iz Heiligenbluta. Imeli smo kar nekaj časa na slikanje ledeniške pokrajine, nakupovanje spominkov in polnjenje baterij (beri: pivo in sendvič). Vreme se je spreminjalo iz minute v minuto. Spustila sva se proti cilju etape. Ko sva se ustalila nekje 700 metrov od cilja, je vreme nakazalo dež in nadela sva si nepremočljivo opremo. Prva kolesarja, Alberto Contador in José Rujano sta poletela mimo nas, potem pa so sledili še ostali najboljši. Ujela naju je tudi kamera RAI3.

Kmalu po prvih tekmovalcih sva se spustila do avta. Na spolski mokri cesti je bil 'promet' zelo gost in narekovala je veliko previdnost. Pri avtu sva si privoščila slovenski radler, ki je ostal hladen v hladilni skrinji. Sledil je premik proti apartmaju, kjer smo v vasi našli gostišče, kjer postrežejo z odličnimi pizzami in hladnim pivom. V apartma smo prispeli malo pred 22 uro. Poskrbeti je bilo potrebno za vlažna oblačila in predvsem za mokre kolesarske čevlje, katere je bilo potrebno obuti naslednji dan.

V slabih petih urah sva prevozila 67 km in 2200 višinskih metrov.

Zemljevid:

site has been discontinued

Profil:




Slike:

Priesshütte-Königstuhl (2336m)-Priesshütte

presented by www.giscover.com

Enako kot prejšnji četrtek, sva z Matjažem zopet krenila v nacionalni park Nockberge. Zopet sva s smučmi na nogah začela hoditi od Priesshütte (1700 m) do prevala Scneegruben (1990 m). Sledil je rahel spust in prečenje po spihanih travnatih pobočjih pod grebenom Gregerlnock-a. Po strmem pobočju sva se dvignila do prevala Stangscharte (2075), kjer malo pod prevalom stoji zasilni bivak. Na toplem soncu sva se malo odpočila, pogrela z Matjaževim čajčkom brez dodatkov (beri: dodatki ostali v avtu), sam pa sem preventivno zamenjal vlažno nogavico. Nadaljevala sva po položnem terenu proti vznožju Karlnock-a, kjer sva se hitro dvignila do vrha. Sledil je še kratek spust in vzpon do vrha Königstuhl-a (2336 m). Na vrhu je pihal hladen veter, zato sva kar hitro opravila vse priprave za spust. Hitro sva bila na Karlnock-u in z velikim veseljem sva naredila nekaj slalomskih zavojev po strmem pobočju in se spustila v smuk preži po položnem terenu. Že sva bila pod bivakom. Sledil je spust po pršiču mimo pristopne poti in kratek vzpon proti prevalu Scneegruben. Krasna strmina pod nama in pršič naju je prisilil, da sva oddala še malo dodatnega znoja. Spust s prevala proti majhni dolini Rosental je potekal po strmem pobočju južnega snega. Vriski od navdušenja nad turo so se nadaljevali vse do krajšega vzpona. Kratek spust do avta je minil v vprašanju ali bo pivo v zeleni pločevinki dovolj mrzlo za najina suha grla. 

Tura je bila dolga približno 15 km z 950 višinskimi metri. Srečala sva samo tri lovce. 

"I'll be back"